Da bi v naši igralnici zadišalo po kruhu smo v ponedeljek 11.10 med nas povabili bico (»babica po koroško«). Bica je skozi socialno igro »Elektrika« spoznala naša imena in nam povedala, kako so živeli, ko je bila ona otrok. Potem smo zamesili kruh. Ena skupina otrok je pomagala Nani, druga pa bici. Medtem, ko je kuh počival nam je bica prebrala zgodbo »Pekarna Mišmaš«. Ali bo naš kruh tako dober kot tisti iz omenjene pekarne? Uh kako je testo naraslo medtem, ko smo poslušali pravljico. S posebnim nožem smo ga razrezali in naredili hlebčke. Hlebčki so šli potem spet počivat, da so zrasli. Tako kot mi, ko počivamo, rastemo…Bica nam je pred odhodom podarila čokolade, bombone in celo piškote, ki jih je spekla za nas. Bili so slastni in kako so dišali. Igralnico pa je napolnil tudi vonj po kruhu. Ko so hlebčki dovolj narasli, smo jih odnesli v kuhinjo, kjer so jih dali v veliko peč. In že je bil kruh pečen. Naslednje jutro smo komaj čakali, da vsak od nas odtrga košček kruha in ga poskusi. Ker smo ga pekli sami je bil okus še veliko boljši. Čez dan smo obiskali otroke in vzgojitelje v vsaki igralnici, da je tudi vsak od njih lahko odtrgal košček kruha in poskusil kako dober je. Kruh smo ponudili prav vsem, ki so zaposleni v naši enoti in so bili v tistem času v službi. Veseli smo bili, da smo lahko tudi z drugimi delili kruh in se tako povezali. Vsak od nas pa je nekaj kruha odnesel tudi domov. Svoje veselje smo tako delili tudi z mamicami, očki, bratci, sestricami, babicami in dedki.
zapisali Ksenja Jeram in Nana Peharc
